Vabljeni na letošnje prvo predavanje cikla Famnitovih izletov v matematično vesolje 2024/25.
Tretje predavanje z naslovom "Kako matematika oblikuje digitalni svet: od računalniških iger in varnih spletnih nakupov do družbenih omrežij" bo izvedel dr. Safet Penjić z UP IAM, v sredo, 22. januarja 2025, ob 16.00, Velika predavalnica 3, UP FAMNIT ter prek Zoom povezave.
“Cikel poljudnih predavanj o matematiki in njeni vlogi v sodobnem svetu”
Sprehod skozi Bolyaijevo nenavadno vesolje
natisni
Sreda, 21. april 2021, ob 18.00, ZOOM povezava
Sprehod skozi Bolyaijevo nenavadno vesolje
Dr. István Kovács, UP FAMNIT in UP IAM
Janos Bolyai (1802–1860) je bil madžarski matematik in eden od odkriteljev neevklidske geometrije. V letih od 1818 do 1822 je študiral na Dunaju in med študijem postal naravnost obseden z Evklidovim postulatom oziroma aksiomom o vzporednici. Najprej ga je poskušal dokazati na podlagi ostalih aksiomov. Potem pa je prišel do sklepa, da je aksiom o vzporednici neodvisen od ostalih aksiomov evklidske geometrije in da lahko na podlagi negacije tega aksioma pridemo do geometrijskega sistema, ki je precej drugačen od evklidske geometrije. To ga je tako navdušilo, da je očetu pisal: »Iz nič sem ustvaril nenavadno novo vesolje.«
Približno istočasno kot Bolyai in neodvisno od njega je do istega sklepa prišel tudi ruski matematik Nikolaj Ivanovič Lobačevski (1792–1856). Bolyai in Lobačevski sta odkrila novo geometrijo, ki so jo poimenovali neevklidska geometrija. Pozneje, ko so odkrili še več neevklidskih geometrij, pa se je uveljavilo ime hiperbolična geometrija.
