Univerza na Primorskem Fakulteta za matematiko, naravoslovje in informacijske tehnologije

Vabljeni na naslednje predavanje!

Vabljeni na naslednje predavanje!
Sreda, 23. oktober 2019, ob 18.00, Velika predavalnica 2, UP FAMNIT
Kaj imajo skupnega konjske brce, rojstva četverčkov, pivske kvasovke in klicni centri? Poissonovo porazdelitev.
Dr. Gaj Vidmar, SOČA, UL, UP FAMNIT in UP FVZ

“Cikel poljudnih predavanj o matematiki in njeni vlogi v sodobnem svetu”

6. predavanje

natisni

Sreda, 22. april 2020, ob 18.00, Velika predavalnica 2, UP FAMNIT
Sprehod skozi Bolyaijevo nenavadno vesolje
Dr. István Kovács, UP FAMNIT in UP IAM

Janos Bolyai (1802–1860) je bil madžarski matematik in eden od odkriteljev neevklidske geometrije. V letih od 1818 do 1822 je študiral na Dunaju in med študijem postal naravnost obseden z Evklidovim postulatom oziroma aksiomom o vzporednici. Najprej ga je poskušal dokazati na podlagi ostalih aksiomov. Potem pa je prišel do sklepa, da je aksiom o vzporednici neodvisen od ostalih aksiomov evklidske geometrije in da lahko na podlagi negacije tega aksioma pridemo do geometrijskega sistema, ki je precej drugačen od evklidske geometrije. To ga je tako navdušilo, da je očetu pisal: »Iz nič sem ustvaril nenavadno novo vesolje.«
Približno istočasno kot Bolyai in neodvisno od njega je do istega sklepa prišel tudi ruski matematik Nikolaj Ivanovič Lobačevski (1792–1856). Bolyai in Lobačevski sta odkrila novo geometrijo, ki so jo poimenovali neevklidska geometrija. Pozneje, ko so odkrili še več neevklidskih geometrij, pa se je uveljavilo ime hiperbolična geometrija.